Oznaka: športna prehrana

Navaden kreatin ali kreatin monohidrat

Leave a comment
Kreatin monohydrate

Vsak športnik, ki bi rad povečal svojo moč in bi rad, da bi bila njegova mišična masa večja, si prizadeva seveda najprej na naraven način. Vendar pa večinoma vsak, ki se s tem ukvarja bolj profesionalno, ve, da brez prehranskih dodatkov ne bo šlo. Za povečanje mišične mase je ravno kreatin najboljša možnost, seveda, če je to v tistem trenutku potrebno, saj je to njegovo bistvo. Vendar pa kaj hitro človek pride potem tudi do vprašanja, ali je boljši navaden kreatin ali kreatin monohidrat.

Navaden kreatin telo proizvaja že sam, medtem ko je kreatin monohidrat bistveno bolj učinkovit, saj gre za izvleček in ravno zaradi te večje koncentracije je kreatin monohidrat bistveno boljši za športnike, ki potrebujejo moč, saj izredno pomaga. Sami treningi žal velikokrat ne prinesejo takšnih rezultatov, kot si jih človek želi in tudi ne omogočajo vsega tistega, kar športnik potrebuje. Če pa govorimo o profesionalnih športnikih, kjer so potrebe po moči še bolj izrazite, pa je jasno, da je kreatin tam izredno iskan. Pa da ne bo pomote, ta izdelek ni na tisti črni listi prepovedanih substanc, saj ga je tudi Olimpijski komite potrdil, tako da ni nikakršne bojazni v smeri, da gre tu za doping ali kaj podobnega.

Prav tako ta kreatin zdravju ni škodljiv, saj ga telo v končni fazi lahko pridobiva tudi samo, in tudi ga, vendar pa za kakšne večje rezultate v žal premajhnih količinah, še posebej če govorimo o profesionalnem športu.

Kakovost kreatina

Kreatin ima funkcijo v telesu smo omenili dejstvo, da je maksimalna količina  v mišicah med 155  in 160 mmol na kilogram mišic. Če naj bi bila ena vrsta kreatina učinkovitejša kot druga, bi morala količino mišičnega kreatina dvigniti nad omenjeno maksimalno. To do danes seveda še ni dokazano, iz česar sledi, da je iz stališča učinkovitosti dolgoročno popolnoma vseeno, za katero vrsto se športnik odloči. Zakaj pa se odloči, pa preberite: http://www.sveze-novice.com/bodybuilding-in-fitnes-prehrana/.

Kreatin, seveda le nekatere vrste kreatina, v mišice povleče manj vode kot neka druga vrsta. Fiziološko je to popoln nesmisel, saj med kreatinom, ki je v telo prišel v obliki kreatin monohidrata in tistim, ki je bil zaužit kot naprimer kreatin etil ester, ni prav nobene razlike.

Kdaj uporabljajo športniki športno prehrano

Športna prehrana je sestavni del treninga, saj ga obvezno uporabijo športnik po njegovem zaključku. Ker vsebuje tudi sestavine za krepitev imunskega sistema, jo velikokrat zaužijejo tudi pred spanjem namesto beljakovinskega obroka. Je sestavni del moje tekmovalne prehrane, saj pride na jedilni list na vsake štiri ure med samim tekmovanjem. S tem poskrbijo športniki za kaloričen vnos tako pomembnih beljakovin kot tudi ogljikovih hidratov.

Športna prehrana naj bi se uporabljala med krajšimi treningi in tudi na samih tekmah, ki trajajo od dvaindvajset pa vse tja do petintrideset ur. Zanimivo je, da med osem ur trajajočim tekaškim delom ne zaužijejo popolnoma nič trde hrane, temveč samo tekočino, ki jo v osemdeset odstotkov sestavlja prav športni napitek. Ko imajo športniki občutek, da potrebujejo malo več moči, samo povečajo koncentracijo in dobijo isti učinek kot če bi zaužili energijski gel.
Vendar kljub vsemu športna prehrana ni vedno najboljša rešitev.

Miti o ogljikovih hidratih

Včasih so bili ljudje prepričani, da maščoba redi, potem pa so prišle vse tiste dietne knjige, ki so trdile, da se kilogrami kopičijo, če jemo ogljikove hidrate. V čem je torej vzrok? Odločanje ali jesti špagete ali ne, ne bi smelo biti tako težko kot izpit iz matematike. Dejstva o ogljikovih hidratih so torej sledeča…
Veliko hrane vsebuje ogljikove hidrate. Ogljikovi hidrati so razvrščeni dve skupini, in sicer na kompleksne in enostavne. Kompleksni ogljikovi hidrati so v žitih ter v nekateri zelenjavi, kot je krompir in koruza ter jih telo prebavlja počasi. Predstavljajo dolgotrajen priliv energije telesu, ki jo telo shrani kot maščobo. Enostavni ogljikovi hidrati pa so v mleku, sadju, nekateri zelenjavi in predelanih žitaricah. ter so hitro prebavljivi in dajo človeškemu telesu v kratkem času največ energije, povzročijo pa tudi hiter porast inzulina. Preberite si tudi kdaj se športniki odločijo uiporabljati športno prehrano na strani http://www.sveze-novice.com/kdaj-uporabljajo-sportniki-sportno-prehrano/.

Ogljikovi hidrati, ki jih vsebuje kruh in testenine se spremenijo v maščobo le, če jih ješ v prevelikih količinah. Kar konec koncev velja za vsako hrano. Mit verjetno izhaja iz tega, ker ljudje navadno pojemo več ogljikovih hidratov kot pa proteinov. Lažje je namreč pojesti celo štruco kruha kot pa kilogram mesa.
Hrana z manj ogljikovimi hidrati ima včasih celo več kalorij kot maščoba in umetni dodatki in ni nujno najbolj zdrava. Namesto, da se vedno odločimo za takšno hrano ali štejemo kalorije, si rajši preberimo oznako in izberi tisto, ki vsebuje več balastnih snovi in manj sladkorja.
Energija, ki ti jo dajo ogljikovi hidrati, se hrani v naših mišicah kot glikogen. Če tega zmanjka, medtem ko naprimer tekmujemo, nam bo zmanjkalo energije in počutili se bomo utrujeno. Ogljikovi hidrati so za vadbo zelo pomembni, saj so glavni vir energije za delujoče mišice in ostale telesne funkcije.

Kje se nahajajo aminokisline

Aminokisline, ki so kodirane in se nahajajo v standardnem genetskem kodu, se imenujejo proteinogene aminokisline. Poznamo dvajset proteinogenih, ali bolj laično imenovane standardnih, aminokislin. Različne kombinacije teh aminokislin tvorijo vse beljakovine, ki jih telo sintetizira. To poteka podobno kot petindvajset črk slovenske abecede, ki tvori celotno naše besedišče. Poleg omenjenih dvajset standardnih aminokislin sta še vsaj dve, ki sta prav tako kodirani v dednini. Te dve aminokislini sta selenocistein in pirolizin. Ostale aminokisline, ki so lahko prisotne v beljakovinah, nastanejo iz standardnih aminokislin s pomočjo posttranslacijske modifikacije. Preberite si tudi kaj o Lipo 6 in ženskih uporabnicah.

Splošno o vitaminih

Beseda vitamini, katere lahko kupite pri podjetju Pas, je sestavljena iz grške besede ”vita”, kar pomeni življenje in iz končnice ”amini”. Tako je vitamine poimenoval znanstvenik Fink, leta 1911, ker je menil, da gre za amin, zaradi vsebnosti aminoskupine. Kasneje je bilo ugotovljeno, da vsi vitamini ne vsebujejo dušika, vendar se je ime v vsakdanji uporabi obdržalo vse do danes. V današnjem svetu je znano, da številne substance, potrebne za osnovne biološke funkcije, niso nujno amini in da so pomembne različne kemijske strukture. Ne spreglejte tudi veliko uporabnih podatkov o drugi športni prehrani o kateri lahko preberete, če kliknete tu – KLIK.

Vitamini so poimenovani po priporočilih mednarodnih združenj IUPAC-IUB. V začetku, dokler ni bila znana njihova kemijska struktura, so bili vitamini označeni z velikimi črkami npr. A, B, C D, E.  Danes jih poimenujemo tudi glede na njihovo kemijsko zgradbo.

Vitamini so torej izjemno pomembni za ohranjanje splošnega zdravja vsakega posameznika. Hiter način življenja in sodobni pristopi k prehranjevanju, predvsem s hitro hrano, onemogočajo zadosten vnos teh pomembnih biološko aktivnih organskih spojin, zato je telesu včasih potrebno tudi pomagati z vnosom le teh. To pa naredimo tako, da si priskrbimo visoko kakovostne prehranske dodatke, ki telesu priskrbijo zadostno dnevno količino vseh vitaminov, ki jih telo potrebuje prav vsak dan. Seveda pa ne smemo pozabiti na uravnoteženo prehrano, saj prehranski dodatki te nikoli ne nadomeščajo. Poskrbeti moramo torej, da jemo zadostno količino svežega sadja in zelenjave, pozabiti pa ne smemo tudi na vnos kvalitetnih maščob, ogljikovih, hidratov in proteinov.