Posts Tagged ‘športna prehrana’

Kakovost kreatina

Tuesday, July 27th, 2010

Kreatin ima funkcijo v telesu smo omenili dejstvo, da je maksimalna količina kreatina v mišicah med 155  in 160 mmol na kilogram mišic. Če naj bi bila ena vrsta kreatina učinkovitejša kot druga, bi morala količino mišičnega kreatina dvigniti nad omenjeno maksimalno. To do danes seveda še ni dokazano, iz česar sledi, da je iz stališča učinkovitosti dolgoročno popolnoma vseeno, za katero vrsto se športnik odloči.

Preberite tudi: Vsebnost kreatina v mišicah

Kreatin, seveda le nekatere vrste kreatina, v mišice povleče manj vode kot neka druga vrsta. Fiziološko je to popoln nesmisel, saj med kreatinom, ki je v telo prišel v obliki kreatin monohidrata in tistim, ki je bil zaužit kot naprimer kreatin etil ester, ni prav nobene razlike.

Kdaj uporabljajo športniki športno prehrano

Monday, July 26th, 2010

Športna prehrana je sestavni del treninga, saj ga obvezno uporabijo športnik po njegovem zaključku. Ker vsebuje tudi sestavine za krepitev imunskega sistema, jo velikokrat zaužijejo tudi pred spanjem namesto beljakovinskega obroka. Je sestavni del moje tekmovalne prehrane, saj pride na jedilni list na vsake štiri ure med samim tekmovanjem. S tem poskrbijo športniki za kaloričen vnos tako beljakovin kot tudi ogljikovih hidratov.

Preberite tudi: Vse o športni prehrani

Športna prehrana naj bi se uporabljala med krajšimi treningi in tudi na samih tekmah, ki trajajo od dvaindvajset pa vse tja do petintrideset ur. Zanimivo je, da med osem ur trajajočim tekaškim delom ne zaužijejo popolnoma nič trde hrane, temveč samo tekočino, ki jo v osemdeset odstotkov sestavlja prav športni napitek. Ko imajo športniki občutek, da potrebujejo malo več moči, samo povečajo koncentracijo in dobijo isti učinek kot če bi zaužili energijski gel.
Vendar kljub vsemu športna prehrana ni vedno najboljša rešitev.

Miti o ogljikovih hidratih

Thursday, July 22nd, 2010

Včasih so bili ljudje prepričani, da maščoba redi, potem pa so prišle vse tiste dietne knjige, ki so trdile, da se kilogrami kopičijo, če jemo ogljikove hidrate. V čem je torej vzrok? Odločanje ali jesti špagete ali ne, ne bi smelo biti tako težko kot izpit iz matematike. Dejstva o ogljikovih hidratih so torej sledeča…
Veliko hrane vsebuje ogljikove hidrate. Ogljikovi hidrati so razvrščeni dve skupini, in sicer na kompleksne in enostavne. Kompleksni ogljikovi hidrati so v žitih ter v nekateri zelenjavi, kot je krompir in koruza ter jih telo prebavlja počasi. Predstavljajo dolgotrajen priliv energije telesu, ki jo telo shrani kot maščobo. Enostavni ogljikovi hidrati pa so v mleku, sadju, nekateri zelenjavi in predelanih žitaricah. ter so hitro prebavljivi in dajo človeškemu telesu v kratkem času največ energije, povzročijo pa tudi hiter porast inzulina.

Preberi tudi: Kategorije ogljikovih hidratov

Ogljikovi hidrati, ki jih vsebuje kruh in testenine se spremenijo v maščobo le, če jih ješ v prevelikih količinah. Kar konec koncev velja za vsako hrano. Mit verjetno izhaja iz tega, ker ljudje navadno pojemo več ogljikovih hidratov kot pa proteinov. Lažje je namreč pojesti celo štruco kruha kot pa kilogram mesa.
Hrana z manj ogljikovimi hidrati ima včasih celo več kalorij kot maščoba in umetni dodatki in ni nujno najbolj zdrava. Namesto, da se vedno odločimo za takšno hrano ali štejemo kalorije, si rajši preberimo oznako in izberi tisto, ki vsebuje več balastnih snovi in manj sladkorja.
Energija, ki ti jo dajo ogljikovi hidrati, se hrani v naših mišicah kot glikogen. Če tega zmanjka, medtem ko naprimer tekmujemo, nam bo zmanjkalo energije in počutili se bomo utrujeno. Ogljikovi hidrati so za vadbo zelo pomembni, saj so glavni vir energije za delujoče mišice in ostale telesne funkcije.

Kje se nahajajo aminokisline

Thursday, July 22nd, 2010

Aminokisline, ki so kodirane in se nahajajo v standardnem genetskem kodu, se imenujejo proteinogene aminokisline. Poznamo dvajset proteinogenih, ali bolj laično imenovane standardnih, aminokislin. Različne kombinacije teh aminokislin tvorijo vse beljakovine, ki jih telo sintetizira. To poteka podobno kot petindvajset črk slovenske abecede, ki tvori celotno naše besedišče.

Preberite tudi: Naloge aminokislin

Poleg omenjenih dvajset standardnih aminokislin sta še vsaj dve, ki sta prav tako kodirani v dednini. Te dve aminokislini sta selenocistein in pirolizin.Ostale aminokisline, ki so lahko prisotne v beljakovinah, nastanejo iz standardnih aminokislin s pomočjo posttranslacijske modifikacije.