Splošno znane miselne igre

Verjetno je marsikdo ob zgornjem naslovu pomisli, da prav veliko miselnih iger ne pozna. Pa vendar je potrebno ob besedni zvezi miselne igre, pomisliti nekoliko širše. Miselne igre namreč niso le igre, ki zahtevajo prav veliko razmišljanja, temveč tudi take, ki se sicer uvrščajo med miselne igre, vendar so sprejete kot razvedrilne. Naj neveden le en tak primer. Igra križci in krožci je splošno znana igra, ki jo igrajo vsi, ki imajo tako rekoč 3 minute časa in potrebujejo razvedrilo.

Bistvo miselne igre križci in krožci je, da v vrsti zberemo tri enake znake (torej križce, ali krožce), vrsta pa je sestavljena poljubno.
Ostale splošno znane miselne igre so tudi: šah, tetris, spomin,… Torej, ljudje povsod na tem svetu zelo radi igrajo med drugim tudi miselne igre.


Ustvarjalne otroške igre

Otrok se v otroških igrah igra in hkrati razvija svoje sposobnosti in hkrati pridobiva tudi nove izkušnje. Otroške igre in igranje vpliva na otrokovo psiho. Igre tudi povezujejo otroke med seboj. Otrokova domišljija omogoča otroku izvirnost, ki jo potrebuje pri igri, hkrati pa s tem, da povezuje v igri razne sposobnosti, ki jih nudijo določene igre.

S otroškimi igrami pri otrocih spodbujamo, da razvija domišljijo ter se tako v skladu s svojimi željami in potrebami tudi oživi v igro
Posebno so pomembne otroške igre, ki vplivajo na otrokovo ustvarjalnost. Otroške igre, ki so namenjene ustvarjanju, so narejene tako, da so ustvarjene po principu poskušanja.


Igre kot priprava na poklicno delo

Igre so torej priprava za poznejše poklicno delo. Z igro si otrok nedvomno pridobiva spretnosti za poznejše poklicno delo, čeprav se tega ne zaveda. Toda malo verjetno je, da se otrok igra s tem namenom. Otrok ima rad igre zato, ker čuti potrebo po udejstvovanju.

Zavest, da se tej potrebi v igri zadošča, mu pripravlja veselje. Nadaljnji nazor o izvoru otroške igre nam podaja teorija počitka. Po tej teoriji so igre ena izmed oblik počitka, druga pa je spanje. Razne igre so aktivna oblika počitka, spanje pa je njegova pasivna oblika. Aktivna oblika počitka nastane, ko se prikaže potreba po dejavnosti, ki prinaša otroku veselje, dokler ga igre ne utrudijo.


Zgodovina olimpijskih iger

O začetkih antičnih olimpijskih iger se ni ohranil noben dokument. Obstajajo pa številne legende o njihovem začetku. Po eni od njih naj bi bile prve igre povezane z antičnim grškim pojmom.

Prve zabeležene olimpijske igre so se odvijale v Olimpiji leta 776 pr.n. št. Igre  so prirejali z precejšnjo negotovostjo, ven so jih prirejali tudi pred tem. Igre so bile krajevnega značaja, edina disciplina, v kateri so se tekmovalci pomerili, pa je bil tek na stadionu.

Šele pozneje so se igre počasi prerasle v pomembni grški dogodek. Svoj največji razcvet so doživele v šestem in petem stoletju pred našim štetjem.

Olimpijske igre so bile verskega pomena. Njihov pomen je bil, da so se atletska tekmovanja prepletala z žrtvovanji in obredi v čast Zevsa. Njegov kip je stal v olimpijskem svetišču, ter Pelopsa, božanskega junaka in mitičnega kralja Olimpije. Pelops je bil slaven po svoji legendarni dirki z bojnimi vozovi. Število je natošportnih disciplin naraslo na dvajset. Slavje pa se je raztegnilo na več dni. Zmagovalci so bili deležni velikih časti, saj so jih slavili v pesmih in kipih. Igre so prirejali vsaka štiri. Olimpijske igre so služile kot eden od načinov štetja časa.